Mesta

Ljubljana, glavno mesto Slovenije s 300 tisoč prebivalci, je prva evropska prestolnica, ki si je zastavila cilj Zero Waste, kar pomeni, da vse proizvode znova uporabijo, odpadkov pa ne pošiljajo več na smetišča ali v sežigalnice. Zmanjšanje količine odpadkov je posledica infrastrukturnih novosti (zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov v vsakem gospodinjstvu), spremenjene cenovne politike in intenzivnih akcij ozaveščanja javnosti o ravnanju z odpadki. V letu 2012 se je količina odpadkov na prebivalca zmanjšala za 31 kg (od 385 kg v letu 2011 do 354 v letu 2012). V manj kot desetletju se je Ljubljani uspelo pridružiti vodilnim državam EU na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov. Danes se uvršča 20 % nad povprečje EU. 61 % občinskih odpadkov je že ločeno zbranih, v mestu pa pridelajo le 121 kg mešanih odpadkov na prebivalca. V manj kot 10 letih se je Ljubljani uspelo uvrstiti med vodilna mesta v EU na področju recikliranja. To je pripomoglo k osvojitvi naslova Zelena prestolnica Evrope za leto 2016.

Zagreb, prestolnica Hrvaške z 800 tisoč prebivalci, zbere ločeno zgolj 1 % odpadkov. Ravnanje z odpadki je še vedno usmerjeno na zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Izjema so vrnjene plastenke in pločevinke, saj za njihovo vračilo uporabnikom v trgovini vrnejo kavcijo. Tako se 85 % vseh zbranih komunalnih odpadkov še vedno odlaga na smetiščih. Zagreb ob slabi infrastrukturi pesti pomanjkanje izobraževanja in obveščanje o ravnanju z odpadki, posledično pa je majhna motivacija ljudi za spremembo odnosa do odpadkov. Leta 2014 je mesto začelo z gradnjo tako imenovanih »ekoloških otokov« za ločeno zbiranje odpadkov, vendar je delovanje sistema še v povojih.

Gradec je z 270 tisoč prebivalci drugo največje avstrijsko mesto. Odpadke so začeli ločeno zbirati pred več kot 25 leti. Njihovo upravljanje je dobro organizirano, saj v mestu ponovno uporabijo 66,2 % zbranih komunalnih odpadkov – 20,1 % papirja, 15,7 % embalaže in kovine, 14,0 % bioloških odpadkov in 10,8 % mešanih odpadkov. Le 33 % odpadkov ni zbranih ločeno. Preostanek običajno pretvorijo v energijo in le 13,5 % odpadkov odložijo na odlagališča. Mesto ima že od leta 1992 zelo dober sistem za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Količina bioloških odpadkov, zbranih na prebivalca, od takrat stalno narašča in je leta 2012 dosegla 145 kg na prebivalca. Temelji za uspešno izvajanje celovitega ravnanja z odpadki so nova infrastruktura, sistematično izobraževanje in kampanje za ozaveščanje.

Trst je pomembno urbano središče in pristanišče severovzhodne Italije z 205 tisoč prebivalci. Do leta 2012 mesto ni imelo potrebne infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov in je zbralo ločeno le 18 % komunalnih odpadkov. Stopnja ozaveščenosti prebivalstva v zvezi z odpadki je bila nezadostna. Z obnovo komunalne infrastrukture in ukrepi za trajnostno ravnanje z odpadki so uspeli zagotoviti 36 % ločeno zbranih komunalnih odpadkov. Tako se je Trst pridružili drugim uspešnim evropskim mestom na področju ravnanja z odpadki in se približal načelu ničelne količine odpadkov (Zero Waste), ki ga mesto v prihodnosti namerava doseči.

Oslo, glavno mesto Norveške, ima 600 tisoč prebivalcev. Letno zberejo približno 240 tisoč ton odpadkov, od katerih jih 38 % ponovno uporabijo, kar 60 % jih sežgejo, le 2 % pa jih konča na odlagališčih. Oslo je med vodilnimi mesti v Evropi po deležu sežganih odpadkov in izkoriščanju tovrstne energije. Zberejo in reciklirajo 21 % embalaže, 64 % stekla in kovine in 76 % papirja in kartona. V zadnjem času se je mesto osredotočilo na učinkovito ravnanje z odpadki hrane in nadaljuje ukrepe za večji učinek ločenega zbiranja odpadkov. V mestu gradijo nove sežigalnice za biološke odpadke, kjer bodo proizvajali bioplin in biološka gnojila.

Dubaj je z več kot dvema milijonoma prebivalcev največje mesto v Združenih arabskih emiratih. V zadnjih dveh desetletjih se sooča s hitro rastjo prebivalstva, ki vpliva na povečanje količine komunalnih odpadkov. Med leti 1997 in 2012 se je količina zbranih komunalnih odpadkov povečala kar za 80 %, s 550.350 ton v letu 1997 na 2.689.808 ton v letu 2012. Zaradi hitrega povečanja količine odpadkov se mesto v zadnjih letih sooča s pomembnimi infrastrukturnimi in sistemskimi težavami pri ravnanju z odpadki. Zmanjkuje jim prostora za odlaganje odpadkov, kar je bilo doslej ustaljena praksa. Mesto ločeno zbira in ponovno uporabi le 16 % komunalnih odpadkov na leto. Leta 2015 so začeli sistematično ločevati komunalne odpadke na »ekoloških otokih« in opremljati gospodinjstva z ločevalnimi zabojniki.