Umetnost ločevanja odpadkov v Avstriji
Saša Poljak Istenič je v februarju raziskovala ločevanje odpadkov v Avstriji. Kot pravijo njeni sogovorniki, se ločevanje razlikuje od dežele do dežele. V Celovcu v rumeni zabojnik spadajo samo tetrapaki, plastenke in pločevinke. Jogurtovi lončki? Črni zabojnik. Celofan, srebrna folija, drugi ovitki? Prav tako črni zabojnik. Embalaža za meso? Tudi črni zabojnik. Zabojniki za embalažo, mešane odpadke in star papir so največkrat postavljeni ob hišah ali v blokih, medtem ko je za tiste za steklo treba biti skorajda detektiv: brez usmeritve domačinov jih tujec težko najde.
Več o zbiranju odpadkov, vključno z napotki, tu:
Tudi inštitucije se zavedajo problema odpadkov; tako so na celovški Univerzi Alpe-Jadran (Alpen-Adria Universität Klagenfurt) že lani pripravili projekt Final Trashination, v katerem so dva tedna v prozorne "stene" zbirali plastične odpadke. Ti improvizirani razstavni zabojniki so bili postavljeni v vhodni avli univerze in so osveščali študente, profesorje, drugo osebje in obiskovalce o količini proizvedenih dvetedenskih odpadkov. Vendar ne gre le za osveščanje, pač pa tudi za konkretne ukrepe: v toaletnih prostorih so nalepljene prošnje za zmanjšano uporabo papirnatih brisač, v kavarni pa ti kavo z veseljem postrežejo v skodelico, ki jo prineseš s seboj.
Arhiv novic
